iskanje

Dediščina šole

Že iz arhitekture stavbe, ki je bila na današnjem naslovu Strossmayerjeva 1 zgrajena leta 1907, je razpoznaven žlahtni duh preteklosti, iz katere je zrasla današnja Gimnazija Poljane. Na tradicijo smo ponosni, zato jo spoštljivo oživljamo s kakovostnim delom, usmerjenim v prihodnost.

Današnja Gimnazija Poljane je dobro opremljena, skrbno vzdrževana, sodobna šola in zelo živa institucija, v kateri sobiva več kot 900 dijakinj in dijakov ter 78 zaposlenih.
Na naslednjih straneh vam želimo predstaviti glavne mejnike iz preteklosti naše šole, za njimi objavljamo še izbor spominskih utrinkov nekdanjih poljank in poljancev ter predstavitev logotipa, himne in kodeksa šole.




V času Avstro-Ogrske

Leta 1999 je Gimnazija Poljane slavila svojo stoletnico. Okrog leta 1900, ko je bila ustanovljena, se je na svetu zgodilo precej zanimivih dogodkov. Leta 1900 so bile v Parizu druge moderne olimpijske igre. Leto kasneje je bila ustanovljena zvezna država Avstralija. Naslednje leto pa je Caruso posnel prvo gramofonsko ploščo. Tudi v Ljubljani je v tem obdobju prišlo do mnogih sprememb.

Preberi več

V času stare Jugoslavije

Leta 1918 je narodna vlada Kraljevine SHS v Ljubljani s sklepom z dne 10. novembra 1918 spremenila zavod iz humanistične v realno gimnazijo tipa A bivših avstrijskih realnih gimnazij. V šolskem letu 1918/1919 sta zato postala prva dva razreda realnogimnazijska, v vsakem naslednjem šolskem letu pa so se spreminjali postopoma razred za razredom v realnogimnazijske.

Preberi več

V času okupacije

Po izbruhu vojne, 9. aprila 1941, je banska uprava v Ljubljani za svoje območje odredila, da se na vseh šolah zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spričevala, datirana s prvim aprilom 1941. Matura je odpadla in letne ocene so veljale kot spričevalo o maturitetnih izpitih, če so ti bili potrebni. To odredbo so šole izvedle v novih okoliščinah, to je v dneh, ko so Ljubljano zasedli Italijani, niso pa še formalno prevzeli uprave.

Preberi več

V času od nove Jugoslavije do samostojne Slovenije

Z osvoboditvijo leta 1945 se je za zgodovino šole začelo novo obdobje. Tega leta je Gimnazija Poljane postala I. državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Šola ni mogla takoj normalno zaživeti, potrebni so bili novi učbeniki, primanjkovalo je učil in obnoviti je bilo treba šolsko poslopje. Vpis je bil skromen, zdravstveno stanje učencev pa zelo slabo. Leta 1947 so uvedli sprejemne izpite. Ker so otroci veliko izostajali, so morali starši osebno opravičevati njihove izostanke.

Preberi več

Spodnji navedki so del spominskih zapisov, ki jih je ob 120-letnici Gimnazije Poljane v dva zbornika zbral in uredil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.

Zbornika nosita naslov Poljane spomina. Načrtovano je nadaljevanje, za katerega lahko prispevate svoje zapise tudi vi. Lepo vabljeni, da se uredniku oglasite na naslov: marko.trobevsek@gimnazija-poljane.si

Več o zborniku lahko preberete na naslednjih povezavah:
https://120.gimnazija-poljane.com/zacetek-praznovanja-120-letnice-srecanje-generacij-ob-izidu-zbornika/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-v-dokumentih-mestnega-in-drzavnega-arhiva-ter-solskega-muzeja/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-skozi-cas/



Nekdanji
poljanci
o šoli

  • Alen
    Steržaj
  • Blažka
    Müller
  • Saša
    Pavček
  • Kozma
    Ahačič
  • Primož
    Vitez
  • Vojteh
    Cestnik
  • Lara
    Paukovič
  • Anja
    Novak
Srednješolci smo se sicer največkrat družili na šolskih plesih z živim bendom ali didžejem, vsakič ga je priredila druga šola. Zahajali smo tudi v K4, šminkerji so hodili v Turista, rockerji v Palmo. Glasba je postala najpomembnejša stvar v življenju, manjkale so samo še punce. Če si imel talent in začel igrati kitaro, so se možnosti povečale.

Alen Steržaj (maturiral 1991) je glasbenik in novinar, basist skupine Big Foot Mama

Po Ljubljani so hodili alternativci vseh sort, darkerji, pankerji, vesoljci, pristaši vseh tistih progresivnih svobodnjaških gibanj v osemdesetih, in razlagali drug drugemu, tam v eni kleti na poljanski gimnaziji imajo neki mulci nekakšno predstavo, čist‘ so nori, pesnike se grejo, mečejo se po tleh in si zažigajo papirčke med prsti na nogah‘, so si pravili, po Ljubljani je vrelo in publika je prihajala na predstave na gimnazijo, v klet, kjer smo jo zasipali s puščicami razsanjane mladosti, da si nikoli več ni opomogla. Tudi sami si nismo opomogli nikoli več.

Blažka Müller (maturirala 1990) je prevajalka in docentka za portugalski jezik na FF v Ljubljani.

Nočne more, da ne morem narediti mature, ker ne znam kemije, matematike, fizike, me še vedno zbujajo iz sna. V teh štiridesetih letih, odkar nisem več dijakinja Gimnazije Poljane, sem sanje, da jecljam pred tablo ali sedim pred testom z nagrmadenimi formulami, ki jih ne razumem, sprejela kot nekakšno anekdoto, ki se konča s prebujenjem in z osvobajajočim smehom. In prav smeh je tisti, s katerim bi najbolje opisala svoje spomine na gimnazijska leta.

Saša Pavček (maturirala 1978) je igralka, prvakinja SNG Drama, profesorica na AGRFT in pesnica.

Profesorice in profesorji. Vedno so si vzeli čas in nas jemali kot odrasle. /…/ Če so nas eni impresionirali s svojo dostopnostjo (in strogostjo, kar se tiče znanja), so nas drugi s svojo nedostopnostjo (in strogostjo, kar se tiče znanja). Včasih so nas presenetili s povsem neobičajnim načinom preverjanja znanja. Ne vem, kako, ampak naučili so nas velike samostojnosti in nam dali uporniškega duha, ki še vedno ni ugasnil. Ter nas hkrati veliko naučili.

Kozma Ahačič (maturiral 1995) je jezikoslovec in literarni zgodovinar, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Učitelj je človek z načrtom: učnim načrtom. A kakor koli pomislim, najbolj se človeku vtisnejo v spomin situacije, v katerih je učitelj presegel svoj začrtani kurikulum ali posegel onstran predpisanega načrta.

Primož Vitez (maturiral 1984) je profesor francoščine na FF, prevajalec in literarni zgodovinar, poje pri jazz skupini Bossa de Novo

Gimnazija je bila, vsaj zame, odlična osnova za strokovne predmete na fakulteti, predvsem pa za splošno izobrazbo. Kadar koli sem hodil po muzejih ali galerijah, poslušal koncerte, opere ali operete, gledal dramske predstave ali vodvile, sem čutil oporo v izobrazbi, ki smo jo pridobili na Poljanah.

Vojteh Cestnik (maturiral 1967) je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, v času aktivne službe je bil redni profesor fiziologije na Veterinarski fakulteti

Težko rečem, zakaj – se mi pa zdi, da ima to, da se Poljan še vedno spominjam z nasmeškom, veliko opraviti ravno s pripadnostjo gimnaziji, ki te sčasoma povleče vase, tudi če se nanjo vpišeš brez pričakovanj; s tem, kot smo mu rekli v času šolanja in mu verjetno nove generacije pravijo še zdaj, poljanskim duhom.

Lara Paukovič (maturirala leta 2012) je pisateljica in novinarka.

Poljane sem vedno videla kot igrišče, začelo se je s Tosjo in supergami, nadaljevalo z gledališčem, videla pa sem jih tudi kot gnezdo, nekakšno valilnico ljudi širokega duha in znanja, kraj, kjer lahko brez strahu iščeš in najdeš svoje poslanstvo, kjer so ti vse možnosti še odprte, kjer se dopušča, sprejema in spodbuja drugačnost oziroma raznolikost. /…/ Gimnazija bi morala biti ta varni vzletni poligon za mlade. Ki postanejo tisti, ki gradijo svet.

Anja Novak (maturirala leta 2010) je igralka in pesnica.


Vsi
  • Logo šole
  • Himna
  • Kodeks šole

Ovalna oblika znaka, jajčasta forma celote, predstavlja šolo kot valilnico znanja.

Stilizirani elementi, ki so zbrani v jedru, torej del kapitela antičnega stebra, ptica ter črka P, simbolizirajo sožitje duha in materije na Gimnaziji Poljane, proces učenja, spoznavanja …

Stilizirana ptica: simbol vsega duhovnega, predvsem znanja in omike

Dorski kapitel: materija, zgoščena v obdobju antike, pomeni naslonitev na tradicijo in preseganje le-te

Veliki P: Gimnazija Poljane

Avtor: Tomaž Gorjup, akad. slikar spec., izr. prof.


0:00
/
Poljanska himna


Nad nami je samo nebo

Pesem šole - pesem šoli
(Ahačič, Narat)



[moška različica:]
Prijel sem te za roko,
držal sem te močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal sem te v šoli
in k tebi šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …

[ženska različica:]
Podala sem ti roko,
držal si me močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal si me v šoli
in k meni šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …


Ob 120-letnici šole sta poljansko himno zapela Eva Kene in Bojan Cvjetićanin.
Demo posnetek lahko poslušate tu.

Avtorja o nastanku pesmi

Poljanski kodeks ne govori o dijakih in učiteljih. Govori o ljudeh, ki si po nekem čudnem, a v bistvu lepem naključju vsakodnevno delijo iste prostore in ne nepomembne koščke svojih življenj. Hkrati noče biti pravilnik, ki z grožnjo kazni zavezuje k takšnemu ali drugačnemu ravnanju, pač pa skupni premislek pravil obnašanja in medsebojnih odnosov. Ti pa so v končni fazi edino, kar zares šteje. (Povzetek je ob sprejemu končne različice kodeksa zapisal Boštjan Narat, tedaj profesor filozofije in član delovne skupine)

  • Pozdravljam.
  • Do vseh se obnašam spoštljivo.
  • K pouku prihajam redno in pravočasno.
  • Med poukom sodelujem in prispevam k razredni disciplini.
  • Ocenjujem in ocene pridobivam na pošten način.
  • Na pouk prihajam pripravljen.
  • Malicam samo takrat, ko imam odmor.
  • Skrbim za šolsko in osebno lastnino.
  • Prizadevam si za urejenost in varstvo okolja.
  • Nesoglasja rešujem mirno in v dobro vseh.
  • S svojim ravnanjem ne ogrožam sebe in drugih.
  • Po svojih močeh s svojim delom prispevam k ugledu šole.
  • Spoštujem splošne civilizacijske vrednote, raznolikosti in posebnosti drugih ljudi.
MENU
Hitre povezave