iskanje

Dediščina šole

Že iz arhitekture stavbe, ki je bila na današnjem naslovu Strossmayerjeva 1 zgrajena leta 1907, je razpoznaven žlahtni duh preteklosti, iz katere je zrasla današnja Gimnazija Poljane. Na tradicijo smo ponosni, zato jo spoštljivo oživljamo s kakovostnim delom, usmerjenim v prihodnost.

Današnja Gimnazija Poljane je dobro opremljena, skrbno vzdrževana, sodobna šola in zelo živa institucija, v kateri sobiva več kot 900 dijakinj in dijakov ter 78 zaposlenih.
Na naslednjih straneh vam želimo predstaviti glavne mejnike iz preteklosti naše šole, za njimi objavljamo še izbor spominskih utrinkov nekdanjih poljank in poljancev ter predstavitev logotipa, himne in kodeksa šole.




V času Avstro-Ogrske

Leta 1999 je Gimnazija Poljane slavila svojo stoletnico. Okrog leta 1900, ko je bila ustanovljena, se je na svetu zgodilo precej zanimivih dogodkov. Leta 1900 so bile v Parizu druge moderne olimpijske igre. Leto kasneje je bila ustanovljena zvezna država Avstralija. Naslednje leto pa je Caruso posnel prvo gramofonsko ploščo. Tudi v Ljubljani je v tem obdobju prišlo do mnogih sprememb.

Preberi več

V času stare Jugoslavije

Leta 1918 je narodna vlada Kraljevine SHS v Ljubljani s sklepom z dne 10. novembra 1918 spremenila zavod iz humanistične v realno gimnazijo tipa A bivših avstrijskih realnih gimnazij. V šolskem letu 1918/1919 sta zato postala prva dva razreda realnogimnazijska, v vsakem naslednjem šolskem letu pa so se spreminjali postopoma razred za razredom v realnogimnazijske.

Preberi več

V času okupacije

Po izbruhu vojne, 9. aprila 1941, je banska uprava v Ljubljani za svoje območje odredila, da se na vseh šolah zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spričevala, datirana s prvim aprilom 1941. Matura je odpadla in letne ocene so veljale kot spričevalo o maturitetnih izpitih, če so ti bili potrebni. To odredbo so šole izvedle v novih okoliščinah, to je v dneh, ko so Ljubljano zasedli Italijani, niso pa še formalno prevzeli uprave.

Preberi več

V času od nove Jugoslavije do samostojne Slovenije

Z osvoboditvijo leta 1945 se je za zgodovino šole začelo novo obdobje. Tega leta je Gimnazija Poljane postala I. državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Šola ni mogla takoj normalno zaživeti, potrebni so bili novi učbeniki, primanjkovalo je učil in obnoviti je bilo treba šolsko poslopje. Vpis je bil skromen, zdravstveno stanje učencev pa zelo slabo. Leta 1947 so uvedli sprejemne izpite. Ker so otroci veliko izostajali, so morali starši osebno opravičevati njihove izostanke.

Preberi več

Spodnji navedki so del spominskih zapisov, ki jih je ob 120-letnici Gimnazije Poljane v dva zbornika zbral in uredil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.

Zbornika nosita naslov Poljane spomina. Načrtovano je nadaljevanje, za katerega lahko prispevate svoje zapise tudi vi. Lepo vabljeni, da se uredniku oglasite na naslov: marko.trobevsek@gimnazija-poljane.si

Več o zborniku lahko preberete na naslednjih povezavah:
https://120.gimnazija-poljane.com/zacetek-praznovanja-120-letnice-srecanje-generacij-ob-izidu-zbornika/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-v-dokumentih-mestnega-in-drzavnega-arhiva-ter-solskega-muzeja/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-skozi-cas/



Nekdanji
poljanci
o šoli

  • Anja
    Novak
  • Iva
    Jevtič
  • Boštjan
    Narat
  • Branko
    Gradišnik
  • Andreja
    Inkret
  • Miloš
    Kosec
  • Januška
    Gostenčnik
  • Kaya
    Tokuhisa
Poljane sem vedno videla kot igrišče, začelo se je s Tosjo in supergami, nadaljevalo z gledališčem, videla pa sem jih tudi kot gnezdo, nekakšno valilnico ljudi širokega duha in znanja, kraj, kjer lahko brez strahu iščeš in najdeš svoje poslanstvo, kjer so ti vse možnosti še odprte, kjer se dopušča, sprejema in spodbuja drugačnost oziroma raznolikost. /…/ Gimnazija bi morala biti ta varni vzletni poligon za mlade. Ki postanejo tisti, ki gradijo svet.

Anja Novak (maturirala leta 2010) je igralka in pesnica.

Mogoče smo zato bili namesto avtoritarne discipline deležni — intelektualne. In namesto paternalistične skrbi — nehotne zapuščenosti. (Tu, seveda, govorim o sistemski zapuščenosti, na ozadju katere se toliko bolj svetlo izrišeta skrb in toplina posameznih učiteljev in svetovalk.) Verjetno smo se prav zato tako korenito zatekli drug k drugemu, da se še danes trdo jedro mojega čustvenega in duhovnega življenja vrti prav okoli Poljan in so moji prijatelji — vključno s Puškinovimi sinovi! — obenem večinoma tudi moji bivši sošolci.

Iva Jevtič (maturirala 1995) je pesnica, prevajalka in učiteljica angleščine, doktorirala je iz literarnih ved.

Poljane so bile zame prostor svobode. /…/ Šola izpolni svoje poslanstvo, ko te prisili v mišljenje, ko ti zvije roko za hrbet, se ti zazre globoko v oči in ti zabevska v obraz: »Nič ni samoumevno, nič ni enoznačno! Uporabi možgane, živi svojo svobodo!« Dokler nas obravnava kot odlagališče podatkov, smo zanjo otroci. Ko nas nagovori kot misleča bitja, nam odpre prostor, kjer se lahko nekaj dejansko zgodi; nekaj, kar imenujemo življenje.

Boštjan Narat (maturiral 1995) je filozof in glasbenik, vodja skupine Katalena in kantavtor, publicist in moderator, performer in kritični premišljevalec družbe

Pri angleščini mi je bil kar prijeten dopolnilni pouk pod mentostvom lektorjev mr. Sheparda in (v drugem letniku) mr. Knighta. Pri njiju ni bilo utesnjujočega ocenjevanja, vse je potekalo prostovoljno. Pouk sta sestavljala branje in doživljajsko komentiranje pesmi.

Branko Gradišnik , roj. 1951, vpisan v prvi razred leta 1965, je, kot sam pravi, zapisovatelj.

Poljanska σχολή bo zame vselej tudi skupnost v smislu neke nevidne mreže, ki sem jo intenzivneje začela tkati nekje v gimnazijskih letih. V njenem okviru se srečujem z ljudmi, ki so mi blizu, saj si z njimi delim prepričanja, zanimanja, sorodnosti, naklonjenost. Ta mreža se razteza širše, daleč preko klopi in zidov poljanske gimnazije, dlje od mojih najstniških let, pravzaprav tudi dlje od časa in prostora, v katerem živim; sega namreč tudi do vseh tistih posameznikov, ki so napisali, uglasbili, naslikali, posneli, zaigrali, upodobili vse tisto, kar se me dotakne.

Andreja Inkret (maturirala 1992) je predavateljica na oddelku klasične filologije FF v Ljubljani, prevajalka, publicistka in pisateljica.

Misli in čustva niso nikoli obenem tako globoka in plitva kot ravno v gimnazijskih letih. Morda lahko samo takšna najstniška napetost med kritičnostjo in zanosom, med cinizmom in pretirano čustvenostjo, sčasoma izkleše nekaj podobnega avtonomni, zreli osebi.

Miloš Kosec (maturiral 2005) je arhitekt, pisec in kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

V zadnjem razredu osnovne šole smo učenci dobili brošuro Kam?, kjer so bile predstavljene srednje šole v Ljubljani. Vsaka je imela stran ali dve, fotografijo stavbe, kratek opis, predmetnike, število dijakov, uspešnost na maturi, omejitev, … Stavba Gimnazije Poljane mi je bila najbolj všeč. Še preden sem jo videla v živo, me je začarala ta precej običajna kocka. Tisto brošuro sem prebirala znova in znova in vsakič strmela v stran, kjer je bila moja najljubša stavba. Za informativne dneve sem šla na tri različne šole. Zadnje so bile Poljane. Spomnim se, kako sem se prvič vzpenjala po stopnicah v nadstropje, kjer je bila predstavitev šole. In si takrat rekla, da bi še kdaj hodila po teh stopnicah.

Januška Gostenčnik (maturirala 2000) je dialektologinja, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter docentka za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Poljane. Kadarkoli slišim, da kdo omeni to ime, v meni takoj zraste občutek ponosa in pripadnosti. Kot da slišim ime stare prijateljice, s katero sva nekoč preživeli mnogo časa, zdaj pa sva izgubili stike, a mi je spomin nanjo neskončno drag, poln topline in nostalgije. Da ne bo pomote, tako kot vsi normalni ljudje tudi sama nikakor nisem z veseljem hodila v gimnazijo.

Kaya Tokuhisa (maturirala leta 2004) je režiserka, igralka, pevka in slikarka.


Vsi
  • Logo šole
  • Himna
  • Kodeks šole

Ovalna oblika znaka, jajčasta forma celote, predstavlja šolo kot valilnico znanja.

Stilizirani elementi, ki so zbrani v jedru, torej del kapitela antičnega stebra, ptica ter črka P, simbolizirajo sožitje duha in materije na Gimnaziji Poljane, proces učenja, spoznavanja …

Stilizirana ptica: simbol vsega duhovnega, predvsem znanja in omike

Dorski kapitel: materija, zgoščena v obdobju antike, pomeni naslonitev na tradicijo in preseganje le-te

Veliki P: Gimnazija Poljane

Avtor: Tomaž Gorjup, akad. slikar spec., izr. prof.


0:00
/
Poljanska himna


Nad nami je samo nebo

Pesem šole - pesem šoli
(Ahačič, Narat)



[moška različica:]
Prijel sem te za roko,
držal sem te močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal sem te v šoli
in k tebi šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …

[ženska različica:]
Podala sem ti roko,
držal si me močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal si me v šoli
in k meni šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …


Ob 120-letnici šole sta poljansko himno zapela Eva Kene in Bojan Cvjetićanin.
Demo posnetek lahko poslušate tu.

Avtorja o nastanku pesmi

Poljanski kodeks ne govori o dijakih in učiteljih. Govori o ljudeh, ki si po nekem čudnem, a v bistvu lepem naključju vsakodnevno delijo iste prostore in ne nepomembne koščke svojih življenj. Hkrati noče biti pravilnik, ki z grožnjo kazni zavezuje k takšnemu ali drugačnemu ravnanju, pač pa skupni premislek pravil obnašanja in medsebojnih odnosov. Ti pa so v končni fazi edino, kar zares šteje. (Povzetek je ob sprejemu končne različice kodeksa zapisal Boštjan Narat, tedaj profesor filozofije in član delovne skupine)

  • Pozdravljam.
  • Do vseh se obnašam spoštljivo.
  • K pouku prihajam redno in pravočasno.
  • Med poukom sodelujem in prispevam k razredni disciplini.
  • Ocenjujem in ocene pridobivam na pošten način.
  • Na pouk prihajam pripravljen.
  • Malicam samo takrat, ko imam odmor.
  • Skrbim za šolsko in osebno lastnino.
  • Prizadevam si za urejenost in varstvo okolja.
  • Nesoglasja rešujem mirno in v dobro vseh.
  • S svojim ravnanjem ne ogrožam sebe in drugih.
  • Po svojih močeh s svojim delom prispevam k ugledu šole.
  • Spoštujem splošne civilizacijske vrednote, raznolikosti in posebnosti drugih ljudi.
MENU
Hitre povezave